Notranji svet z vami
Zunanje in notranje nista dvoje stvari. Kje pa se konča zunanji in začne notranji svet? Ali lahko potegneš črto ali lahko narediš mejo? Ali lahko rečeš: »Tu se konča zunanje in začne notranje?« Kje? Saj nista ločena. Ta delitev je delitev uma. Notranje in zunanje sta eno: zunanje je samo podaljšano notranje, notranje je samo prenikanje zunanjega. Sta eno, sta dve roki, dve nogi, dve očesi istega bitja. Ali je zunanje zunaj boga? Ne more biti, kajti nič ne more biti zunaj boga, nič ne more biti zunaj njega. Celota mora vključevati zunanje in celota mora vključevati notranje. V celoti ni nič zunaj in nič znotraj.
V eksistenci se zunaje srečuje z notranjim, notranje z zunanjim; to sta dve krili enega bitja. Nobena ptica ne more leteti z enim krilom, nobeno bitje ne more rasti z enim samim krilom – potrebuješ obe. Svet potrebuje boga prav toliko, kolikor bog potrebuje svet. Saj ta svet ne more obstajati brez boga; in bog prav tako ne more obstajati brez sveta.
Rezultat je: kdor izbere skrajnost, doživi neuspeh v obojem, kajti če si nenehno aktiven in ne dovoliš pasivnosti, od kod se boš revilitariziral? Postal boš prazna lupina, nemočna, brez moči, revna. To se zgodi tako imenovanim uspešnim ljudem v svetu; Do tedaj ko pridejo na vrh, so že vse izgubili, jih ni več. Uspeli so, toda v kupčiji so prodali sami sebe; ni jih več. In enako se zgodi tisim, ki so izbrali notranje, introvertirancem. Tedaj ko pridejo vase, najdejo vsepovsod samo nemir. Če izbereš skrajnost, doživiš neuspeh na obeh koncih. Če ne izbiraš, imaš uspeh v obojem. Ravnovesje uspeva, skrajnost propade. To ravnovesje imenjue Buda srednja pot, madžhim nikaja. To je Konfucijeva zlata srednina. Bodi lepo na sredini. To je največja spretnost in umetnost, biti lepo na sredini. Ne izbirati. Če si točno v sredini presežeš svet. Tedaj nisi več moški, nisi več ženska. To pravi Jezus. Tedaj nisi več materialist, nisi več spiritualist. Tedaj nisi več živ, ne boš več mrtev.